Poznala in ljubila sta se, da nista mogla drug brez drugega prebiti. Marko je ni nikoli udaril, ni zarjul nikoli nad njo, ampak je ravnal z njo vseskozi kakor z milo tovarišico svoje usode, jo je spremljal in miloval, božal in češljal, se prijazno pomenkoval, ji razlagal svoje prigodke, misli in občutke, ji prepeval svoje najlepše pesmi, se ji smejal, ji žvižgal in ukal in plesal polko. Krotka žival je šla pred njim brez palice, za njim brez vrvi.