Kadar ga je popadla kranjska jeza, takrat bog pomozi; in popadala ga je prav pogostokrat. Kake pol ure bi se igral s Kurentom, naenkrat je začel raztezati roke in krčiti pesti ter je poskočil in dejal: »Pavel, potrpi malo, jaz grem na korajžo.« Pridirjal je k drugim pastirjem rdeč ko škrlat, iz oči mu je švigal blisk in plamen, usta so otekla in se penila.