Slovenskega jezika niso zaničevali, ali imenovali so ga »kranjska špraha«. To deželsko domoljubje je navdajalo vse stanove. Ako je vprašal kak tujec kateregakoli meščana ali graščaka, če zna kranjski, je dobil vselej odgovor: »Kako ne, saj sem Kranjec, kranjščina je naš deželski jezik.«