Nagovarjal ga je, da bi šel dijake svarit in se jim grozit z najstrožjo kaznijo, ako ne bodo mirovali ponoči. Jelovšek je prišvepal - imel je takrat bolne noge - res v šolo, ali fantov ni hotel zmerjati in strašiti, nego jih je prosil prav lepo, naj bi ne prepevali več »Luna sije« v takem kraju, kjer bi jih mogla čuti tista bolehna gospa v Kamovi hiši.