Njegova lastnica, moja gospodinja, vdova v najlepši dobi, »entre deux âges«, kakor pravi dobro Francoz, vlada ga z veliko umetnostjo in modrostjo. Lepo jo je gledati, ko, na svojem prestolu sedé, kakor kraljica Elizabeta, carica Katarina ali cesarica Marija Terezija zapoveduje svojim podložnim, svoji družini; vse vidi in sliši, vse vodi in vlada. Za vse svoje gostove skrbi po materino, posebno pa je vzela v svoje zavetje mene, ker morebiti vidi, da sem ga najbolj potreben.