Buditi se in vstajati so mi jele ‒ kako bi jim mogel braniti! ‒ pregrešne želje, želje, katere se mi nikdar ne morejo spolniti. Zakaj ne smem živeti z njo pod eno streho, nizko, pohlevno streho, na njeni strani živeti v tihem, neslavnem, a srečnem življenju? Kar ima svet lepega, blestečega in vabljivega, vse, vse bi pustil z veseljem, ničesar ne bi pogrešal.