Na ženitovanjske gosti je bilo prišlo mnogo gospode iz Ljubljane in povabljeni so bili v gosti vsi, kar jih je bilo bolj gosposkega stanu daleč okrog. Na rebri grajskega griča, kjer je bila majhna trata, izbral si je bil kovač Zakrajšek z umazanim obrazom mesto za svoje imenitno opravilo, brez katerega se pač ne more in ne sme vršiti tako ženitovanje. Dobrovoljni pomagači, bosopeti paglavci, nabijali so mu v potu svojega obraza debele železne možnarje, sam pa jih je zažigal z dolgim drogom, ki je imel tlečo gobo na koncu.