Po tleh si se valilo kakor poredno dete, kričalo in škripalo ter pulilo si lase v svoji nezmožnosti! Zemlje ne morem zdrobiti, a zdrobiti, razrušiti morem to nesrečno posodo, po kateri mi tako divja in razsaja neznosna bolečina; in vsega bo konec. Že je bilo vse pripravljeno; že se mi je mrzla cev smrtnega orožja dotikala vročega čela; tedaj mi vražja misel, dobra misel, prešine zvrele možgane.