To je pa vendar delal, pravijo, da je spomladi hodil po gozdih in ptičev iskal. Mnogokatero gnezdo z mladimi prinesel je domov ter položil ga na primeren kraj, in stari so hodili, s konca res plašni, a vedno pogumnejši ter pitali svojo drobno družinico; hrane je bilo dovolj na vrtu in tako so ostajali mladiči s starimi vred pri hiši. Naravno je torej, da je bilo po gospoda Mirodolskega vrtu vse polno življenja, gibanja in petja.