Ta je tista bolezen, iz katere poganja cvetica najblažje poezije, ki so jo solze rodile nam v veselje. O kolikokrat sem si mislil: Zakaj mi ni stvarnik podelil darú poezije; vrelo in kipelo je v mojem srcu, nema so mi bila usta! Pride mi čas, ko se mladeniču po naravnih zakonih zbuja hrepenenje po drugi polovici človeštva, ko se mu siloma obračajo oči po cvetočem ženskem licu.