Če ga morebiti nočeš, če si se premislila, govori, še je čas, vzamem ga jaz ‒ ko bi me hotel! Prijazen je res z mano, ta ljubi Radovan, prav prijazen, ni da bi dejala; a z mano govori, nate misli; z mano se šali, za tabo pogleduje tako zamaknjeno, tako milo, tako žalostno! O to je strašna nesreča!