»Vi torej poznate mojega očeta; tolikanj večja bode v vaših očeh moja pregreha. Ljubega očeta sem zapustila, sramoto nakopala mu na častito sivo glavo; v srce sem mu meč zasadila, najblažje srce, kar jih bije v človeških prsih, izneverila sem se, zvestobo sem prelomila blagemu mladeniču, katerega nisem znala ceniti, in šla sem za človekom z lepim obrazom, sladkim jezikom, a srcem popačenim! Željno sem pila sladki strup njegovih besed; verjela sem njegovim prisegam; polastil se je bil mojega srca, moje volje, vseh misli mojih; vedela nisem, kaj delam; bila sem mu popolnoma v oblasti ...