Osupnjena ga pogleda Zora; tako ni prej nikoli govoril z njo; besede, glas, vedenje, vse je bilo hipoma spremenjeno. Kakor predere jesensko sonce gosto jutranjo meglo, tako se mu je v tem trenutju prikazalo pravo bitje skozi zanemarjeno, podlo odejo. Glas mu je bil čudno trd in oster, tako da je v srce rezal ubogemu dekletu.