Proti polnoči je začel blagodejni, toliko potrebni dež padati in nato je deževalo vso noč in ves naslednji dan. Božja previdnost je poslala dežja ubogim kristjanom na Gradišče, ko so že malo da ne umirali od žeje v vročih dnevih.
V temi in plohi je zapustila četa, ki je štela blizu petdeset turških vojakov, svoje šotorišče o polnoči.