Zasmejalo se mu je, prav nič ni pomišljal in si delal očitkov, takoj je v svoj načrt vpregel Kozomolca.
Poslušen je kot pes, ne bo ga izdal in, če se tudi kaj zgodi, bo molčal kot bukov štor. »Veš kaj, stopiva v kamro!« je rekel Kozomolcu in ga kar za rokav povlekel v temačno sobo.