Torej me res hočeš uničiti, Bogataj bogatajski! Momljal je sam zase v gluho pokrajino in z dolgimi koraki kar požiral razdaljo do svojega gozda, dokler ni čisto razločno zaslišal švistenja sekir, mastnih kletev, objestnega smeha in nazadnje še Bogataja samega, ki je zmerjal žagarja, ker mu je žago spodvil.
»Pošteno jo bom zaračunal, če se pretrga,« je rentačil, žagar se pa še zmenil ni.