»Z Bogom prihajajo!« je šepnil drvar in popravil Kozomolcu odejo. Vrata so se rahlo odprla in v hišo so stopili duhovnik, cerkovnik in Jernač. Kozomolec je prebledel, srce mu je bilo kot vosek mehkó in na vse pripravljeno. Spoznal je, da se mu bliža konec, in postal je čudovito vdan.