Nekaj mesecev po poroki jo je celó udaril. Njena pohlevnost in molčečnost ga je dražila; rad bi bil dosegel, da bi se kdaj raztogotila, rad bi na njenem obrazu videl besnost užaljene ženske, rad bi občutil razpaljenost njene krvi, strast sovraštva ali ljubezni, toda Agata je vse pretrpela in se še z očmi ni izdala, da ji je hudó. »Čudna kri!« je večkrat pomislil in na tihem obžaloval svoje izbruhe.