Slišati je bilo smeh in krepko kletev, rentačil je mojster, tam spredaj se je togotil Bogataj, zidarji so zahtevali malto, tesarji na strehi tramove. Bajžljevki se je vse to čudno zdelo in se je kar bala teh neznanih, čudnih obrazov; nekateri so bili umazani in sta se jih držali malta in smola. »Prav, prav, Bajželj!« ju je ogovoril Bogataj in bil strašno prijazen.