Nič več mu ni bilo za sramoto, ki jo je užil na občnem zboru, tam je pogorel vsaj častno, tu pa so ga zalotili pri zahrbtnem napadu. »Vraga, prehladil sem se!« je pomislil in segel v omarico v zidu, kjer je spravljal zdravila: slivovko, jagodovec, drnuljevec in še nekaj posebnih žganjic, ki mu jih je znal kuhati Lomastija. Nagnil je in zakašljal in zdelo se mu je, da mu je odleglo.