Lovrač je vstal izza mize, Manca mu je sledila, kot bi se sramovala pred materjo, brati in sestrami. Šla sta v čumnato, zaškrtal je ključ v skrinji in oče ji je nasul suhih hrušk. »Nate pa še malo hrušk, da ne boste lačni!« je raskavo zabobnel Lovrač in šestnajst rok je seglo v kup in v nekaj sunkih je bila miza prazna.