Iz knjig se je navzel nekake mrkosti in molčečnosti, po naravi že pa je bil tudi trmoglav in samosvoj, kajpak je bral vse, kar je kje staknil. Prav v njegovih fantovskih letih so tudi v hribovske vasi razni preroki natrosili branje, ki je očetom rodilo skrbi, materam izvabljalo solze iz oči, sinove pa vedno bolj odtujevalo od naukov pradedov. To so bila tista leta pred vojsko, ko se je tudi hribovskemu fantu zazdelo za malo, da bi hodil vštric očeta v cerkev.