« Kar je vedel slabega o Lovraču, vse je še v veliko bolj črnih barvah slikala, samo da bi zanetila v Matevžu tem večje sovraštvo. Sama sebi se je čudila, da ji gre tako srečno, in skoro ponosna je bila na svojo iznajdljivost, češ, vedno se bahajo moški, kako si znajo pomagati, ali kadar je treba zares, omagajo in nikamor ne morejo.