Lovrač pa je držal drevo kot igračo. Očeta bi zanašalo, drevo bi mu odmetavalo, sinu se je pa pod drevesom trda plast zemlje morala pokoriti. Prevzela ga je zemlja, njen prijetni vonj se mu je vsesal v pljuča in spet je bil gruntarski sin, ves zakopan in zaverovan v grunt.