Čutil je, da se je Marijanici zdolgočasilo; sedela je nepremično in nekam zaverovana in ni odgovarjala Lovračevim očem. Živela je v svojem svetu, o katerem Lovrač niti sanjati ni mogel. Bolelo ga je, da v svoji miselni razkosanosti ni mogel do njenih misli in čustev in da ni mogel razgibati ljubezni v njej, kot bi zase rad.