Marijanica si je pa tisto noč namišljala moža, ki jo bo negoval in oblačil, ona pa bo ukazovala po košeninah in njivah, hodila ob nedeljah gosposko k maši in razkazo vala bajtaricam in deklam židano ruto, zlato verižico in svetle prstane. »Vzamem ga!« je bil njen sklep tudi, ko se je prebudila. V srcu ji je pa vendarle kljuval Matevž, ki jo je znal obnoreti.