Hlapci so ji ubili čut sramežljivosti, vso svojo vzgojo je črpala v hlevu, na, stelji, pri metju prosa in pri ponočnih kvantah. »Bo že kako,« si je mislila, več njeni možgani niso obsegli. Bodočnost ji je bila samo misel, da ne bo več dekla, na vse drugo niti računala ni.