Ko se je ozrl proti pokopališču, ga je spet obšlo mehko čustvo. Jera je stala pred njim, tisto trpeče bitje, hribovska mati, ki rodi in rodi, moli in dela, molči in nosi bremena v hrib in s hriba in umira kot mučenica, ne da bi očitala možu in otrokom. Še v smrti jo je samo odpuščanje in ljubezen.