Zjutraj so zbili skromen oder, deske pokrili z rjuhami in v nerodno, težko rakev položili mater. Oba dni je bila družina kot iz sebe, še jesti se ji ni zdelo in kot leseni so se prekladali iz kota v kot in nihče ni vedel, kam bi se okrenil, da bi ga minula otopelost. Lovrač je slonel ob oknu in strmel v dolino, na kmetije po obronkih in tuhtal.