Oči so se mu še v temi svetile, pod nogami se mu je lomilo vejevje in ropotalo kamenje. »Obesim se,« je vrelo v njem, roka pa mu je stiskala vrv. Nič ga ni bilo strah pred to mislijo, zdelo se mu je celó, da mu nekdo prigovarja: »Lovrè, kaj pa hočeš drugega! daj, daj!