Lovrač je planil v podstrešje, duškoma nagnil steklenico žganja in se pognal nato iz veže. Z rokami je tipal mimo drevja, za njim pa se je vlekla vrv, ki jo je kar gredé snel spred hleva. Oči so se mu še v temi svetile, pod nogami se mu je lomilo vejevje in ropotalo kamenje.