nova beseda iz Slovenije

Janez Mencinger: Moja hoja na Triglav, poved v sobesedilu:

Lahkonoga gospica, vedno še zamaknjena v svoje morje, hladno odgovori, da ji ni kdo ve kaj do gledanja sončnega vzhoda na strmih gorskih robovih, na katere je treba splezati v nočni temi, in da si noče slabiti vtiska, ki ga nareja gotovo bolj veličanstveni vzhod sončne oble na neskončni morski gladini. Pritrdil sem gospici iz same vljudnosti in se drznil pripomniti, da je po moji preudarni izkušnji celo sončni zahod na gorah ‒ veličastnejši od vzhoda, kakor je grškim modrijanom starost blažja od mladosti. »Prav nocoj se nam nudi redka prilika opazovati, kako se tope poslednji sončni žarki na utripajočih valčkih Bohinjskega jezera; kako se utrinja poslednja luč za opoklo steno Bogatinovo in kako bo naposled nad občo temo pod nami in okoli nas žarelo čelo Velikega Triglava v pojemajočem odsevu sončne oble; in to vse nam tako blizu.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA