Podiral sem nje prazno domnevo, pa vodnik je posegel vmes, češ da gospica iz Primorja gotovo bolje pozna morje nego jaz, ki ga še nisem nikoli videl. Pomežikal mi je, to izrekši; mene pa je prešinil globoki pomen njegovih besedi: »Čemu človeku podirati priljubljeno in povsem nekvarno zmoto, ako je v njej srečnejši, nego bi bil z resnico, ki mu jo vsiljujemo.« Ob vodnikovi modrosti sem se spomnil sedmorice grških modrijanov in zlasti gesla Pitaka Mitilenskega: »Glej na uro!«