Steza me privede k zapuščenemu čebelnjaku na travnati ravnini. Za ravnico je zopet neprehodna strmina; a nikjer ne zazrem vrha na tem nesreče polnem bregu. Prodiram dalje, premagujem vse možne ovire ali omagujem pred njimi; medtem pa čas hiti in sončni žarki pekó, kakor da imajo greti samo mene v vsem Bohinju.