Danes se mi je mudilo kakor nikoli prej, vendar nisem mogel dalje. Nesel sem oči čez Zgornjo dolino, ozrl se nazaj v Spodnjo in motril, kje se dviga dim od šotora, kjer sem bil ravnokar tako milo presenečen. Vsili se mi v spomin Prešernov sonet: »O Vrba, srečna, draga vas domača!«