A nesrečni človek je govoril domačo slovenščino in razumela sta ga Erjavec in Valjavec. Oba zakličeta hkrati: »Torej še nisi bil na Triglavu?« Erjavec celo pristavi ogrdo: »Lenoba bohinjska!« kar sicer ni bila njegova navada. Grm se je smejal in si mel roke, a jaz sem skesano spregovoril, obrnivši se k profesorjema: »Res je, da nisem še lazil po strminah med Velim Poljem in Malim Triglavom; a na Velikem Triglavu sem bil in nanj hodim, dokler me noge neso.