Zgodovina nas marveč uči, da so bile često dozdevne koristi te in one države take, da jim značajnik ni mogel služiti. Kadar se naj umakne ravna, jasna pravica; kadar je z blestečimi lažnimi razlogi okititi krivico, da zadobi videz pravice in zastoluje namesto nje; kadar je nasilje, da se razširijo državne meje ali vtesne pravice državljanov, proglasiti za dejanje, potrebno v ohranitev države; kadar se sploh zahteva za napredek dozdevne državne koristi delo, katero bi bilo v navadnem družabnem življenju hudodelstvo: tedaj značajnik odkloni svoje sodelovanje. A država takisto ne išče njega, ampak brezobzirnih, lokavih, razboritih izvrševalcev svoje volje.