Po značajnikih ali možeh pravih, neomahljivih nravstvenih načel se baš ne vpraša toliko. Zgodovina nas marveč uči, da so bile često dozdevne koristi te in one države take, da jim značajnik ni mogel služiti. Kadar se naj umakne ravna, jasna pravica; kadar je z blestečimi lažnimi razlogi okititi krivico, da zadobi videz pravice in zastoluje namesto nje; kadar je nasilje, da se razširijo državne meje ali vtesne pravice državljanov, proglasiti za dejanje, potrebno v ohranitev države; kadar se sploh zahteva za napredek dozdevne državne koristi delo, katero bi bilo v navadnem družabnem življenju hudodelstvo: tedaj značajnik odkloni svoje sodelovanje.