Med bujnimi prizori veselega življenja zadone mrtvaški zvonovi od zvonika svetega Martina in naše misli se vrnejo na grozne planine. Tedaj sem rekel Grmu: »Čudno je delovalo naključje. Vdovi Meti je umrl otrok, ki je bil edina ovira njeni novi povoljni možitvi; a Mlekojed je moral slovo dati življenju prav tisti dan, ko se je rešil starih bridkosti, ko se je vnovič pomladil, kakor je sam povedal, in mu je prvič posijalo jasno sonce pod večer njegovega do zdaj tako mračnega življenja.«