Sprehajala sva se Erjavec in jaz po senčnatem logu v prijetnih govorih o dragih tovariših z Dunaja, iz Ljubljane in Zagreba. Nisva gledala na uro in Erjavec se ni ozrl na nobeno planinsko zel in na nobeno drobno živalco. Spreleti naju oster, brneč klopot.