To sem želel tudi jaz, ker ni prijetnejše hoje na planinah nego za hladnim dežjem, ki je oživil vso prirodo in očistil obzorje daleč naokoli. Gosta bukova šuma je sprejela Erjavca in mene v svoje sence in v tem ko je blizu naju pridna žolna kovala na suhem deblu, sva midva obravnavala mile spomine iz dijaških let. Erjavca nisem videl, odkar je po dovršenih prirodoznanskih ukih in profesorskih izpitih odšel v Zagreb, kjer mu je bila na ponudbo profesorska služba s pogojem, da predava v hrvaškem jeziku.