Opomnim ga torej s kratko besedo, da njegova umazana torba z žuželkami, polži in drugo golaznijo in njegovo obširno podhrbtišče nista izbrali primernega skladišča, in da je to, kar si je osvojil, ne da bi bil poprosil dovoljenja, spominska plošča in slavospev ‒ moj slavospev! Erjavec se spodobno ozre in vidi na plošči polsuhe črke in na torbici in surki vse polno marog od zlate pene. Jeza popade njega, on pa ploščo, in zaluči jo na vso moč raz Triglav.