Prišli smo v topli sobi, ponoči in pri voščenih svečah na Veliki Triglav, sedli na ostro razorano skalovje, branili se mrazu z jedjo, pijačo in ogrinjačo, gledali nebroj gora, rek in mest, videli morje, čuli imen, da si jih še desetino nismo mogli zapomniti, in se čudili, kako neomejeno in daleč nese vid na širni svet pod nami. Ko smo se načudili in nas je obhajal običajni triglavski spanec, smo zapisali dan prihoda in svoja imena na močen listek, in ta listek je vtaknil vodnik v steklenico, skrito med skalami, da potnik, ki pride za nami, vidi našo slavo in jo razglasi od vzhoda do zahoda. Potlej smo se vračali nazaj oprezno, izkušeno in brez nezgode.