Potlej je vstal in rekel takole: ‚Grbavi, hromi, slepi in nemi nesrečniki voljno trpe vsak svojo nadlogo. Vi, mladenič, ste pa zdrav, nepohabljen in hodite v višje šole; vendar se niste priučili potrpljenja z uborno malenkostjo, katero vam prizadeva preprosto pačenje vašega nenavadnega imena. Pozvedel sem celo, da ste brzousten in oduren človek ter da mnogo huje zbadate svoje bližnjike, nego se oni šalijo z vami.