Sploh se Slovenec težko otrese starih spon priljubljene navade in splošne slovenske pohlevnosti, liki moj prijatelj vodopivec, ki mu bohinjski sir več ne diši, odkar so mu odpravili smrad po kozjem mleku. Pomisliti je takisto, da smo do zdaj vse slovstvene proizvode presojali s stališča vzajemne krščanske ljubezni, pričakujoč, da se pisatelj brez karanja poboljša ‒ če ne na tem, pa na onem svetu.
Naši kritikujoči čitatelji so tudi prestrogi, zakaj ob najbolj ublaženem okusu in ob vsej naobraženosti nam ne morejo nezmotno narekovati, kakšna bodi umetniška lepota.