Mlatiči prenehajo mlatiti in se zijavo zagledajo v komisarja, ko je Roka vprašal, ali bi mu mogel priskrbeti osla za ježo na Koprivnik. Preden stari Rok ubere umesten odgovor, se oglasi mlad mlatič iz skednja: »V Bohinju nimamo oslov, sam svoj osel boste morali biti, če hočete jahati na Koprivnik.«
Mlatiči se namuzajo in spogledajo med seboj, ne da bi zapazili, da je gospod malo zardel za mlatičevim preživinoslovskim vzklikom, katerega je oče nekoliko ublažil, izrekši, da v Bohinju res ne redimo oslov in mul.