Čim bolj je bil gospod vljuden, tem bolj je bil kmet nezaupen in niti premaknil se ni od skednja, kjer je imel mlatiče, da bi gospoda peljal v hišo za mizo. Mlatiči prenehajo mlatiti in se zijavo zagledajo v komisarja, ko je Roka vprašal, ali bi mu mogel priskrbeti osla za ježo na Koprivnik. Preden stari Rok ubere umesten odgovor, se oglasi mlad mlatič iz skednja: »V Bohinju nimamo oslov, sam svoj osel boste morali biti, če hočete jahati na Koprivnik.«