Rešenec me je tožil zaradi žaljenja poštenja, jaz pa sem bil obsojen ‒ in prav pred zrelostnim izpitom so me spodili iz gimnazije. Zopet sem bil pahnjen na cesto in šel po svetu, ne imajoč drugega v žepu nego obično uradno darilo petindvajsetih goldinarjev za rešitev življenja. Ker sem bil dober pevec, dober besednik, lep krepak človek, gibčen in jak telovadec, mislil sem, da mi pri gledališču vzrasto lovorike.