Toda so bili tedaj ostri časi za dijake in mestni redarji so si zapomnili moj rek. Rešenec me je tožil zaradi žaljenja poštenja, jaz pa sem bil obsojen ‒ in prav pred zrelostnim izpitom so me spodili iz gimnazije. Zopet sem bil pahnjen na cesto in šel po svetu, ne imajoč drugega v žepu nego obično uradno darilo petindvajsetih goldinarjev za rešitev življenja.