Proti vrhu namreč je vodil siromašno oblečen, suh mož mršavega osla in na oslu je sedel dolgopet gospod, kateri po noši in obrazovnih potezah ni mogel biti drug nego sin ošabnega Albijona. »Glej, osel!« vzklikne Abadon. »Vedno gledam rad to žival: neumorno, potrpežljivo, z malenkostjo zadovoljno; in kako je ta žival ponižna!